Dikoje serdce online dating ld dating sights

Radjatsja sami, chodjat ot Pavla do Savla, a hde lem poradu prosili, kazdyj im men*se-borse podobnu poradu dal, jak Marko. Zena orek dala do arendy, a do teper* budinki porozny stojali, jak by lem na Petra i Hanju ozidali byli. Zarjadime dajak toty budinki, i tu bu- ^ deme meskati, a gazdovati ...” — “Ty sama? Ked sja pousilujes , o korotkyj cas vyplatime dovstvo i sbudujemesja na tvoim fundusu, a ne zatratime zemli, ani moi, ani tvoi. Jesli by Hanja mohla so svidkami doka- zati, to Lajzer by ne lem procenty, no i kapitai utratil, a isci i vsadili by jeho. Otcove i mamy, cilkom spokojny byli s tim pedagogiceskim porjadkom. ’* — Tato v zivom vospominaniju, i prijatnom znaniju, ze uze ne jest’ skoljarom, az i poskrabalsja za totu izvistnu pedagogicnu cast’, svojej cestnoj osoby. Isci pohorsal sobi, bo i sam d’jak, vorozo otnosilsja ko nemu. No raz pochlo- pilsja, i jak jeho, syn rychtarov, napastoval, po- stavilsja do neho, a nemiloserdno nabil, chot’ pravi sam o mnoho molodsij i men* si j byl. Rychtar’ka so svoim synom na faru, i pri velikom placu predstavila svojeho pobitoho synacka svjascenniku. Do skoly prisli vsi dfti s cikavosti, svjascennik, urjadovy, az i Furmanka, — boroniti svojeho Mar- ka. Ne hospodaril, farskij orek dal ljudjam, za polovinu ssjati, a k dvom korovkam derzal jednu sluzanku. V cuzom self, mezdu cuzimi ljud’mi naci- najet svoje zvanije, na kotore cerez stol’ lita priho- tovljalsja, ucilsja. no pro bajdusnosf — nedbalost’ molodezi valal- skoj, V dijstvo privesti jesce ne moh do teper’; a tak cita Fnju, se Fskij bank, sklep.

Kupili dvf korovy na moloko i do pluha, tak i voz, pluh, borony i naj- _ 8 . Petro s ostatkom nacal snova torhovati, a Hanja gazdovati, s — Amerikancom ! Sudija viril Hani, no bez dokazatel’stva, ne mob protivo zida, pri najlipsoj voli, d Fa zakona zakrociti. Bo jak ti dva oreki prejdut v jeho ruki, za pjat’sto pjat’ zlaty, a s tich ottjahnutsja sudebny vydatki, to Markovi ne ujdetsja ani jeho pjat rocnyj interes, ne zeby kapital svoj moh poluciti nazad. Diti, po vozmoznosti i protestovali, no sto raz staryj pro to i svjatyj obycaj posvjatil ot vika, protiv toho ne mohli nic sdilati. Ondnakoze i tak cerez zimu tri-stiri spotreboval liski, ili pruty. Tak s perva terpil, posemu plakal i skar- zilsja d’jakovi, ne pomohlo nic. Marko uz mami svojej ne skarzilsja, ne hovoril nic, bo ona lem byla plakala.... Marko i mama, vo velikom strachii, V noci uz takoj chotila so synom, iz sela utikati, chot’ Marko jak sljuboval i tverdil, ze rychtarov syn jeho prozyval, napastoval, i on lem boronilsja. Svjascennik uze iz molodsoj verstvy, kolo trid- cafsesf-sorok litnyj; po smerti pokojnoho staroho priso L Diti ne imil, v tichosti zil so svoju slabovitu zenu. Jak by bylo vozmozno seljan, vo svoju ideju, vo molocarnyj spolok, za- tjahnuti, zeby moloko, v sootvitnoj toj cili sosu- dach, zelizniceju, v hlavnyj horod zasylati, tak samo syr i maslo . V sravneniju so spivom, jak by holos baritona; muzeskij holos mezdu basom i tenorom.

Bo i styd, ze selo zapropastit oba oreki za pjat’sto zlaty 1” — “Ne predpovil ja to vse napered? Sej heroj ich, pos Udnyj sproboval bor’- bu za svobodu naroda i za vostocnyj obrjad. Ditocki sirotki i dal’se dobry ostali, sluchali mamocku, pracovalo kazde, sto mohlo. V sadi, okolo ich maloj chaty, po- kopali zemlju, nasadili ovoci: ceresni, jablocka, slivki, hruski, sijali sobi na chlib, na odiv, na zimu, Stromiki ovocny skoro vozrosli, nacali roditi, a pticki im spivali po sadi . Po ulici perestal krik, bijki, prozyvan’je, kljatva, skaredy besidy. Nasi uciteli, osobenno ze nas ucite F, se- rjozny, cestny i trudoljubivy muzi.** Javor znal mmnije Marka i pro to v jeho dom nijak ne vstupil.

Uhorski Slovaki, jesce za Matthea Cak ostali uhnetenny. Hmzdocka ne rusali, bo to hrich psovati ptasatka, ibo oni pustosat, niscat cervakov-chrobakov . ’* — Cudujutsja; no jeden rnudrijsij bystro kricit: — “Slava Isusu Christu! — “A na ulici ci pozdravljajut dobry diti star- sich? Doma pered lihan‘jem, i jak rano postavajut, bez naha- njanija rodicov, moljatsja sami. Ot rodicov vymahajut hrosi na paper i na knizki: — “A, to sto? S takimi bihlecami, naseho Javora srovnjati ne mozno, no a ni ne svo- — 98 — bodno.

— “Myslis*, ze ked ja vylicituju, ta ti majetok imiju darmo vozvernuti? Lem naj zid ne zasjade christianski oreki.” Marko vzjal ko sobi hrosi i ide, za rych- tarom i Hanju, na fundus Sorokov. Ljude az vzdychli, a veselo pozerajut jeden na druhoho i na Marka; hordy na svojeho . Mnozestvo Slovakov, v cas reforma- cii pereslo, na prikaz svoich orecnych panov, na Ijuteransku viru. Boh vysluchal anhe- lov prosenije i slezy mamy i dftocek. Anhel sletil na zemlju, pochoval pomersaho otca, a nad hrobom jeho za- sadil duba, zeby v jeho tim otec moh spokojno spocivati, a solnecko ne peklo, dozd' ne padal, snih ne kuril, na mohylu jeho . Marko na to serjozno, no risite Fno otpovil: — “Ja ti za to pozvolil konciti preparandiju, zeby jes’ sja ucila, a ne pro to, stoby jes* jak ucite Fka hljadala chlib svoj.

Vylici- — 15 — tuju ja, uvirjat jej, az i cile selo, ze ja postavil ju na zebracstvo.*’ — A tak Ham. Po sbit’ju seho povstanija slovakov, renegaty ich ve F- mozi, perehnali narod na latinskij obrjad, a v ne- volju shneli. Diti i mama nasadili na hrob cvitocki, oklali jeho travnikom, k holovi postavili derevjannyj krestik, a casto chodili molitisja, k hrobu tatka svojeho . ^ ^ UFca, lem sto domu prisla, sejcas chotila do verchnosti pros’bu zadati o posadu^ jak spomaha- te Fna ucite Fka do jednoj vyssoj skoly.

Petro, uz lem byl paru zlaty casami zarobil, no teper’ uz i on pomerkoval, ze v jeho domi stos’ ne V porjadku. 2ena vadila- sja s nim, ze prisjahu lomit: — - “Ne pravda! No pri nem ne nasli ni krajcara; ubijca i cizmy s neho vzjal, Po jednoj staroj redii, izslido- _ 9 _ vali zandary jeho licnost’ i pochovali, bez vsjakoho obrjada, bez molitvy, bez truny, za hraniceju. Jeho dovstvo zaintabulovanne, Okruznyj sud, vozval doiznikov, i ich potomkov, na dobrovornu zlahodu. Pis’men- nost’ skromno ukrylasja v monastyn-kljastori, v kelii monachov i svjascennikov. ” Frajmavrer-svobodnyj murar (free mason), tak byl ne hovoril. Otmirjajut fundus, i tohda vyslo na verch, ze taka skola, jak na plam zroblenna, na teperisnyj fundus nijakim sposobom ne mozet zmistitisja. Fundus, pri najlipsoj vo H, ne dastsja ani natjahnuti, ani rozsiriti. V lufti, VO vozdusi budovati ne moz, lem voz- dusny zamki, a do takich zamkach diti ne moz, a ni s Hskovu palicku nahnati. Jesli erar jeden iinok skasuje, tohda on korcmu, v kotoroj syn Lajzera Smul’, isci bol’sij sdirnik i lichoimec, jak jeho pomersij otec, kacmaril, i s budoviskami da- ruje na skolu. Jurko pojichal v hlavnyj horod s pomociju svojeho byvsaho professora akademii hospodarskoj, sam vyberal potrebny masiny: k molocen’ju, sija- nju, na ciscenije zerna, pluhi, borony najnovsoj sistemy, tak samo molocny i dojny sosudy; do smytni potrebnyj sersan. Ich pomeskan’je, jak vo sell na- zyvali, “kastil”* ne byl vo samom self, no malo ot sela na boku, dobryj fertal’-cvert’ choda, do chramu Bozoho.

Meeting Russian Ladies has never been easier or more efficient. I can be a dreamer love romance and tenderness, peace and being frank in a relationship. It is fun with me, I prefer to enjoy life, rather being gloomy. more about Irina from Kharkiv I always stay active. Posla do zida, pozicila pjat’ sotok na kontrakt, na jeden rok. Ich dva misjacnoje chovan’e bol’se stojalo, jak ich cila vartost’. A, na takom velikom gazdovstvi, lem ne moze sama hospodariti? Lajzer zadat, jak interes, sto dvadcat’ pjaf zlaty, hde ich vzjati? O tom, ze Markovy hrosi i na Hanin orek zaintabulovanny, az pri sndi dovidalsja, Malo prerachovalsja. ” — “Pan ve Fkomoznyj, ked ja ot neho ne do- stala lem tristo sem*desjat’-pjat’ zlatovki; jak in- teres vpered stjah sobi iz stola s vycitannych pjat’ stovok, sto dvadcat’-pjat’ zlaty, a teper’ choce zas* i lichvu ot ciloj summy, koli ja s tich cilych hrosej, ani za dudok sobi zemlik ne kupila.” — “Svfdkove .... Dobroditeljami uhro-russkoho naroda, stalisja Marija Terezija, a isci bo Fse jej syn Josif vtoryj ; sej prosviscennyj i narod ljubjascij monarch, ko- toryj roskazom svoim otvoril pristup v svjasceni- ceskij seminar i Rusinam, hde oni pered tim misca ne imili; i pro klerikov-bohoslovov russkich, stipen- dii ustanovil, iz skonfiskovannych prevelikich ma- jetkach monastyrej, tak muzeskich, jak zenskich. To pravda, sto Josif vtoryj, prosviscennyj celo- vik byl, a darmojidov ne poterpil a ni v carskoj palati, a ni V cinovstvach — v urjadach, a ni v cerkvi, a narod boronil protiv nasi Fstvij dvorjan- stva, orecnych panov, a men’se sel’ske svjascenstvo, protiv magnatov episkopov; voinstvo, protiv bru- tal’nosti oficerov. sel’skim plebanom, iz orvjanskoj stolicy, soobscu slidujusce, dlja karak- terizacii Josif a cisara: — “Sko Fko imijete filialok? — “Tri, vase Velicestvo.” — “Isci kromi vasoj parochiarnoj cerkvi, tri? D’jaki zahali, ucitel’ski posady, no uciti ne bylo hde, a ni koho, a vse ostalo po staromu, ibo revnyj pokrovite F skoly, prosviscenija pomer, a knihi isci nijakoj ne bylo, dlja nasich sko L Jak na Uhorscihi, tak i v Halicini, ruch pro- sviscenija naroda nacalsja pomalu javljati, po revolucii madjarskoj, v druhoj polovini pjat’desja- tych lit. Na Uhorscini, mezdu pervymi byl Duchnovic, no i toj maloj horsti prosvititeljam, nesnosimy tjahosti stojali v dorozi, a naj tjazsi iz storony samoho naroda. ” — No tu platnju, takoj i zavidit svoim uciteljam. TARYJ ucite F posol do penzii, jak po- sl’idnij primirnik toj sorty. Pravitel’stvo, uze davno chotilo jeho otdaliti s posady i na jeho misce diplomovannoho ucitelja imenovati, no pro razny priciny, mezdu kotorymi ne poslidnja byla jeho zena, osobenno ze nedo- statok sootvitnych prositelej, na stacii on lem da Fse s roka na rok ostalsja v svojej staroj skoli, na radost’ i zadovolenije svoich srodnikov, svatov, kumov. ” — Sterat mama svojej don’ki slezy, bo sama ne moze; zadnju polu kabatika, naterat sobi s dolonju. Kazdyj otmahalsja, jak moh, a strisal s karku, jak znal. I postaralsja, krasnym sposobom, ze Smul’ musil iz sela na vsehda vyvan- drovati. Pervyj staval, poslidnyj lihal; bystrymi ocami on — 100 . Otec vidil serjoznost’, usilovnost’, no i znan’je osnovnoje Jurka, s udovo Fstvijem spustilsja na neho, i s ochotoju pomahal, poradil jeho. Najbo Fsu radost’ zrobil jemu otec, jesli s nim vyjizdil na ich krasnych zerebcach, osobenno v misto. Staryj, sidyj otec, v svojej pristojnoj, prostoj odezdi, a molodyj syn odityj, chot’ dajakij magnat. A, tak byli jeho radi viditi u sebe, ibo osobennyj muzykarnyj talant imil. Javor sam ne isol do nich, znajuci, sto Marko ne ljubit jeho. Uz lem Hpse v cestnom supruzestvi ziti jej, jak tak na soblazn*, na pohor- san’e sela? Do Marka ne isla, no tfm hor’se nadavala na neho, po se K. Na jeho kontrakti pokojnyj Petro ne byl podpisannyj, lem Hanja. Ta, ci Boh ne skare rynjavoho zida ...” — “Hanja Soroka”, — ibo pod tim imenem processovali ju, skrical sudija: — “Pamjataj, ze pered kra Fovskim sudom stois’, i merkuj sto besidujes*, bo tja sud strofati bude! Molodez’, kromi nauki christianskoj, i to na pamjat’, nijaku inu nauku, ne sluchala, o takich besida a ni na vysokich skolach, ne mohla byti. Sej Josif cisarskimi, “patentami” — povelini- jami roskazoval zakladati sel’ski skoly, no k tomu a ni mi sea ne bylo, a ni ucitelej. Mnoho porabotali na tom, sto narod obrjada svojeho ne lisalsja. Uz to svajscenni- ku do ruk, a svajscennik otdal sko Fnomu urjadu, sko Fnyj urjad rychtarovi: rychtar’ otlozil do se F- skoj lady, poka notarius prijde poreiju vyberati, a tohda dorucit jemu: — “Ehe, pan notariu S, a tu jakis’ka pisemka.” — 77 . — Otpisali do verch- nosti svojej, s tamady poslo do korolevskoho sko Fnoho inspektora, tot hdes* v dorozi byl; po casi otdal nc stolicnoj radi, s tamady zyslo do sela. Selo, takim sposobom osvobodil Marko ot opasnoho lichoimca Smulja, i ot jednoj korcmy. O paru misjacy, uze poznati bylo jeho sikovnu ruku na dvornom gazdovstvi, na chudobi. Ju Fca i Jurko, pozdali na ucitelja, kotoroho Jurko isci iz mista, s gimnazii, poznal chot’ Javor pravi pjat’ roki ot neho vyse chodil, a s nim pohovorili; no, do sebe ne zaprosali zahostiti, zeby dajak ich otec, s nevdjacnym otnosenijem, jeho ne oskorbil, VO zamisate Fstvo ne prines.

Search for dikoje serdce online dating:

dikoje serdce online dating-1

more about Katerina from Kiev Yea, you guessed correctly, I am the woman who wants a family, who doesn’t want to play GAMES!

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

One thought on “dikoje serdce online dating”